|| Gan Gan Ganat Bote ||

Shree Gajanan Maharaj Vijay Granth

Poglavje 9

Pozdrav lordu Ganeshi

V devetem poglavju častitljivega Gajana Maharaj Vijay Granth se globlje poglobimo v duhovno potovanje in čudežna dela Gajana Maharaja.. To poglavje je bogato z nauki, anekdotami in božansko navzočnostjo Maharaja, ki osvetljujejo njegovo pot vdanosti in vpliv njegovih blagoslovov na njegove sledilce.

Božja navzočnost Gajanana Maharaja

Gajanan Maharaj je upodobljen kot vodilna luč v temi, svetilnik upanja in modrosti za svoje privržence.. Njegova navzočnost ni samo telesna, temveč tudi globoko duhovna, ki presega vsakdanjost in se dotika duše svojih sledilcev.. To poglavje poudarja vlogo Maharaja pri usmerjanju njegovih privržencev skozi življenjske izzive, saj jim ponuja uteho in usmeritev.

Čudežna dejanja in nauki

Ena osrednjih tem tega poglavja so čudežna dejanja, ki jih je izvedel Gajanan Maharaj.. Ti čudeži niso le dejanja Božjega posredovanja, temveč služijo tudi kot pouk za njegove častilce.. Maharajovi čudeži pogosto prihajajo z globokimi nauki, ki spodbujajo njegove privržence k življenju pravičnosti, vdanosti in ponižnosti.

Moč predanosti

Predanost Gajananu Maharaju je v tem poglavju ponavljajoča se tema.. Zgodbe poudarjajo, kako lahko neomajna vera v Maharaju pripelje do čudežnih izidov in osebne preobrazbe.. Poslanci, ki se popolnoma predajo Maharaju, so blagoslovljeni z mirom, blaginjo in duhovno rastjo.. To poglavje krepi idejo, da prava vdanost presega materialne želje in vodi v višje stanje zavesti.

Duhovna preobrazba

Pripovedi v tem poglavju se osredotočajo tudi na duhovno preobrazbo, ki so jo doživeli Maharajovi privrženci.. Maharaj skozi svoje nauke in čudeže vodi svoje vdane na pot samouresničevanja in duhovnega prebujanja.. Ta preobrazba je pogosto upodobljena kot potovanje od nevednosti do razsvetljenstva, ki ga omogočata Maharajova božanska prisotnost in modrost.

Maharajovo sočutje in vodenje

Sočutje Gajana Maharaja je še ena pomembna tema v tem poglavju.. Maharajovo globoko empatijo do svojih privržencev in željo po lajšanju njihovega trpljenja je razvidno v zgodbah.. Njegovo vodstvo je nežno, vendar globoko, saj pomaga svojim privržencem, da z milostjo in modrostjo usmerjajo kompleksnost življenja.. Maharajovo sočutje je dokaz njegove božanske narave in njegove vloge duhovnega varuha.

Ključni dogodki in njihova pomembnost

To poglavje je polno ključnih incidentov, ki poudarjajo Maharajove božanske moči in njegovo vlogo duhovnega vodnika.. Vsak incident je bogat s simboliko in globljimi pomeni, ki ponujajo dragocene vpoglede v Maharajove nauke.. Te zgodbe ne ponazarjajo le Maharajovih čudežnih sposobnosti, temveč tudi pomembne duhovne lekcije za njegove privržence.

Večna zapuščina Gajana Maharaja

Poglavje se zaključi z razmislekom o večni zapuščini Gajana Maharaja.. Njegovi nauki, čudeži in Božja navzočnost še dolgo po njegovem fizičnem odhodu navdihujejo in vodijo njegove sledilce.. V poglavju je poudarjena brezčasna pomembnost Maharajovih naukov in trajen vpliv njegovih blagoslovov na življenje njegovih privržencev.

Božanski prepir: Shri Gajananova milost pomiri divjega konja

Govindbuva iz Takalija je bila znana Haridas (privrženka, ki izvaja kirtan).. Prišel je v Šegaon, da bi izvedel kirtan in zapel vdane pesmi.

V Šegaonu je bil antični Šivski tempelj, ki ga je prezidal bogat trgovec Mote.. Danes bogati pogosto zanemarjajo templje, raje imajo avtomobile, klube in kolesa.. Toda Mote je bil kljub premožen in je bil zelo pobožen ter si ga je vzel za obnovo templja.. Zaradi njegovega truda so se ljudje začeli nanašati na tempelj kot Motejev tempelj.

Nekega dne je Govindbuva prispela v ta tempelj, da bi izvedla kirtan.. S seboj je imel konja, ki ga je privezal zunaj hrama.. Ta konj je bil znan po tem, da je bil zelo neukročen, da je pogosto brcal ljudi in grizel vsakogar, ki se je približal, podobno kot divji pes.. Težko je bilo nadzorovati, nikoli ostati pri miru in včasih nenadoma pobegniti.. Konj je bil stalen vir težav.

Govindbuva je po tem, ko je svojega konja zavaroval zunaj templja, šel spat.. Ko se je noč poglobila, je ozračje postalo srhljivo, s čudnimi zvoki, ki so polnili zrak.. Okoli tega časa je prišel Šri Gajanan Maharaj, veliki svetnik, na mesto, kjer je bil privezan konj.. Pravijo, da se svetniki spuščajo na zemljo, da bi popravili nepokorna bitja, prav kakor je zdravilo namenjeno zdravljenju bolezni.. Neubogljivo vedenje konja je pomirila prisotnost svetnika.

Gajanan Maharaj, napolnjen z božanskim veseljem, je legel h konjskim nogam in začel prepevati sveto himno, »Gani Gan Ganat Bote«. Pomen tega napeva je globok in znan le redkim, kar simbolizira, da se posamezna duša (Jiva) ne razlikuje od Vrhunca (Brahman).

Medtem ko je Govindbuva spal, je ostal zaskrbljen zaradi svojega konja, ker se je bal, da bi to lahko povzročilo težave.. Ko se je zbudil, se je začudil, ko je zagledal konja, ki je stal mirno in mirno.. Spraševal se je, kaj je povzročilo to nenadno spremembo v vedenju.. Ko se je približal konju, je zagledal Gajana Maharaja, ki je mirno ležal ob njegovih nogah.

Razumevši božanski razlog, ki je bil za konjsko preobrazbo, se je Govindbuva ponižno priklonila Maharajovim nogam, zavedajoč se, da je svetnikova navzočnost podjarmila konjsko nepokornost.. Prehitevaj s hvaležnostjo, hvalil je Maharaj, priznavajoč, da more samo velik svetnik, kot je on, krotiti tako divjo žival.

Drugi dan je prijezdil Govindbuva, jahajoč svojega zdaj mirnega konja, na tempeljska tla.. Ljudje iz Šegaona, ki so poznali prejšnje vedenje konja, so začudeni gledali preobrazbo.. Komaj so verjeli, da je to isti konj, ki je bil nekoč tako divji.

Govindbuva jim je razložil, da je Shri Gajanan Maharaj pomiril konja s svojo božansko milostjo.. Opomnil je, kako je bil zdaj konj, ki je bil nekdaj vsem strašen, blag in poslušen.

Ta dogodek je pokazal ogromno moč svetnika, ki je lahko celo nadzoroval vedenje živali s svojo božansko prisotnostjo.. Govindbuva, napolnjena z vdanostjo, je pela hvalnice Šrija Gajanana Maharaja, nato pa se je vrnil v svojo vas, s seboj je vzel konja.

Pozabljeno poslanstvo: Pouk Shri Gajanana Maharaja o resničnosti in predanosti

V tisti skupini romarjev sta bila dva gospoda iz Balapurja.. Prišli so s posebnim namenom, da bi si ogledali Šrija Gajanana Maharaja.. Med hojo so začeli med seboj razpravljati: "Naslednjič bi morali prinesti nekaj suhe konoplje za Maharaj.". Mislili so si: "Maharaj ima veliko naklonjenost do kanabisa.. Če mu ga prinesemo, nas bo zagotovo blagoslovil.. Ljudje običajno prinesejo sladkarije, kot sta barfi in khawa.. Ampak moramo prinesti marihuano.. Zavežimo ga v svoj dhoti, da ne pozabimo."

Ob naslednjem obisku sta oba prišla k Maharaju.. Pozabili so prinesti marihuano.. Ko so se priklonili Maharajovim nogam, so se nenadoma spomnili, da niso prinesli kanabisa.. Mislili so si: "Naslednjič bomo prinesli dvojno količino konoplje.". Po tem, ko so to obljubo naredili v mislih, so vzeli Maharajovega daršana in odšli.

Toda ob naslednjem obisku se je zgodilo isto: spet so pozabili prinesti marihuano.. Sedeli so tam z zloženimi rokami, a njih misli so bile prazne misli na kanabis.

Šri Gajanan Maharaj je rekel Bhaskarju: "Poglej pota sveta.. Ti brahmani v svojih dhotijih vežejo vozle, da si zapomnijo stvari, a pozabijo prinesti, kar so nameravali.. To so brahmini po kastah, a glej, kako govore lažnivo, tudi sami sebi.. Brahminove besede ne bi smele biti nezanesljive.. Ne razumejo tega načela, obnašajo se kot izobčenci.. Brahmini, ki so zapustili svojo pravo dharmo in zapustili pravilno vedenje in mišljenje, so izgubili cenjen položaj.. Ljudje se zaobljubijo v mislih, vendar jih pozabijo, ko pridejo sem.. Kako se lahko njihove želje tako izpolnjujejo?. V govoru bi morala biti harmonija in um bi moral biti čist.. Šele potem sočutni Gospod oprha svojo milost."

Te besede so globoko vplivale na oba gospoda.. Zvedavo sta se spogledala.. Spoznala sta: "Kako globoko je Maharajovo znanje!. Resnično je vsevidno oko sveta, kot sonce.. V mislih sva se zaobljubila in Maharaj je to vedel.. Zdaj pa pojdiva po marihuano iz vasi."

Ko so vstali, da bi odšli, je Maharaj rekel: "Zakaj se po nepotrebnem razburjate zaradi zastarelih zadev?. Sploh ne hrepenim po marihuani.. Ni vam treba iti na trg, da bi dobili konoplje.. Vedno ohrani značajnost v svojih besedah.. Prevara nikoli ne izpolni svojega namena.. Zapomni si to dobro.. Ko boste opravili delo, lahko prinesete marihuano.. Naslednji teden bo vaša naloga uspešno opravljena.. Ne smete zamuditi petih zaporednih srečanj.. Ta kraj je pod zaščito Mrdanija, ki je pošten kot cafhor.. Po svoji milosti je Kubera postala gospodar bogastva na tem svetu.. Pojdi in se ji pokloni.. Ne pozabite prinesti kanabisa, vendar nikoli ne govorite napačno v duhovnih zadevah."

Ko so slišali ta nasvet, so se poklonili Maharaju, vzeli Daršana od gospoda Šive in odšli v Balapur.. Naslednji teden je bila njihova naloga zares uspešno končana.. Vrnili so se v Shegaon na romanje in s seboj prinesli marihuano.

Božji obisk: Sri Gajanan Maharaj izpolni obljubo Svamija Ramdasa

Poslušajte, dragi poslušalci, še eno zgodbo iz Balapurja.. V Balapurju je živel Ramdasi z imenom Balkrishna.. Njegova žena Putlabai je bila pobožna gospa, ki je vsako leto hodila v Sajjangad, da bi se poklonila.. Mož in žena sta bila ene misli.. V mesecu Pauši so se odpravili, vzeli s seboj konja, da bi odnesli svoje imetje.. Nosili so Kubadi (blanket) in kopijo Dasbodha.. Kljub svetemu načinu življenja niso gojili ponosa.

Ko so potovali po raznih vaseh, so rotili miloščino in s to hrano darovali Naivedjo gospodu Rami.. Na Pausha Vadya Navami so zapustili Balapur z vsem svojim premoženjem, skupaj s Putlabai.. Balkrishna je nosil sandalove plošče, Putlabai pa ga je spremljal s cimbali v roki.. Skupaj sta na svoji poti neprestano pela ime Raghupati, ki je šlo skozi Šegaon, Khamgaon in Mehekar.. Odpravili so se na obisk k Anandi Swami v Jalno, nato so nadaljevali v Jamb, da bi ostali tri dni.

Ta kraj, Jamb, je bil tam, kjer se je rodil Samarth.. Po obisku so se poklonili pri Godavariju v Divraju.. Od tam so potovali v Beed in Abejogai, nato v Mohori, bivališče Svamija Belešwarja, Samortovega učenca.. Obiskali so Kaljana v Domgaonu, nato v Narsingpur, Pandharpur, Natepot, Šinganapur, Wai in Satara, preden so končno prišli do baze Sajjangada na Makar Sankrati.

Na Magh Vadya Pratipada bi dosegli Sajjangad, ravno pravi čas za praznovanje Dasa Navamija.. Kot po svoji zmožnosti, bi uredili brahminske praznike, vse zaradi Sri Swami Samarth, resnično predane njemu.. Po praznovanju Das Navami so se vrnili po isti poti, kot so prišli.. Ta rutina se je nadaljevala še mnogo let in tako je minilo 60 let.

Na Magh Vadya Dwadashi bi zapustili Sajjangad in se vrnili v Balapur.. Vendar pa je ob neki taki priložnosti na Ekadaši Balkrišna sedel blizu Samarthovega Samadhija, prevzet od čustev in solz v očeh, nezmožen govoriti.. Molil je: O Ramdas Svami, oh Guru, moje telo je oslabelo.. Ne morem več hoditi peš.. Tudi če potujem v vozilu, se zdi težko.. Redna praksa se mi je vršila do sedaj, a vidim vrzel v svoji vdanosti, ker moje telo ni več primerno za tako naporna opravila.. Vem, da mora biti za pravi duhovni napredek telo močno."

S to molitvijo je legel spat.. Ob zori je Balkrišna sanjal.. Ramdas Svami mu je v sanjah govoril: "Ne obupaj.. Ni ti treba več priti v Sajjangad.. Prišel bom k tebi v Balapur na Das Navami.". Ta sen je napolnil Balkrishna z veseljem in se vrnil domov z ženo Putlabai v Balapur.

Naslednje leto se je v mesecu Maghu v Balapurju zgodilo nekaj čudežnega.. Na Magh Vadya Pratipada je Balkrišna začel praznovanje Dasa Navamija na svojem domu v Balapurju.. Opomnil je Dasbodha, ponoči držal Harikirtan, ob drugem praharju nahranil Brahmine in ob sončnem zahodu nastopil Dhooparti.. Balkrishna je bila ves ta čas polna misli, kako bo Svami Samarth prišel na Navami.

Vaščani Balapurja, ki jih je ganila Balkriška vdanost, so med seboj zbirali donacije za pomoč pri praznovanju.. Festival Navami se je nadaljeval devet dni in deveti dan se je zgodilo nekaj neverjetnega.. Ob drugem praharju, na Navami, se je v Balapurju manifestiral Sri Gajanan Maharaj.. Stal je pred vrati Balkrišne hiše, ko se je znotraj vršil obred Ramabhiške, kar je vse osupnilo.

Videč to, so se vaščani hitro odpravili na Balkriško in dejali: "Vstani, hitro vstani!. Gajanan Maharaj se je pojavil na vaših vratih na vaših Das Navami!". Balkrišna, presrečna, je rekla: "Gajanan Maharaj je prišel!. Dobro je, da je počastil mojo hišo s svojo prisotnostjo.. Toda danes čakam Samarth Swami iz Sajjangada.". Pojasnil je, da mu je Svami Ramdas v sanjah obljubil, da bo prišel na Navami.

Medtem je Gajana Maharaj stal pred vrati in recitiral verze, ki so hvalili lorda Raghavendra.. Balkrishna je tedaj videl Gajana Maharaja v svoji boshji obliki, z dolgimi rokami in spokojnim obličjem, ter se takoj pred njim zapodil.. Ko se je dvignil, je videl Ramdasa Svamija z matasto dlako in držal Kubadija, ki je stal za Gajananom Maharajom.. Ko pa je spet pogledal, je bil to Gajanan Maharaj.

Balkrishna je bila zbegana, ni mogla razumeti te božanske igre.. Potem je Gajanan Maharaj, poln ljubezni, rekel: "Ne dovolite, da se vam zmeša pamet.. Jaz sem Samart tvoj, ki prebiva v Sajjangadu, in sedaj prebivam v Šegaonu.. Obljubil sem ti, da bom napadel Dasa Navamija in to obljubo sem izpolnil.. Pusti vse dvome; jaz sem Ramdas."

Gajanan Maharaj je nadaljeval: "Zakaj daješ telesu toliko važnosti in pozabljaš na dušo?. Na to te želim spomniti.. Opomni se verza iz Gite, 'Vasansi jirnani' in ne bodi zmeden.. Pridi, naj sedim na leseni ploščadi.". Držeč Balkrishno roko, je vstopil Gajan Maharaj v hišo in sedel na peron.

Novica se je razširila po Balapurju, da je prišel Gajanan Maharaj, ljudje pa so hiteli k njemu in prejeli njegove blagoslove.. Balkrishna je ves dan premišljevala o tem Božjem dogodku.. Tisto noč pri tretjem praharju se mu je zopet sanjalo.. V sanjah je Gajanan Maharaj rekel: "Ne dvomi.. Ista oblika sem, zdaj v vaši regiji Varhad (Buldhana).. Ne dovolite, da bi vam v mislih ostali kaki dvomi; drugače boste utonili v njih.. Zapomni si, "Samshayatma Vinashyati" iz Gite."

Balkrišna se je prebudil, napolnjen od veselja in z velikim spoštovanjem položil glavo pred noge Gajana Maharaja.. Rekel je: "Maharaj, nisem vreden, da bi razumel tvojo božansko igro.. Opral si moje dvome skozi te sanje.. Moje praznovanje Das Navami je zdaj končano, brez pomanjkljivosti.. Blagoslovil si celo najmanjše svoje privržence in za to sem resnično hvaležen."

Nato je prosil Maharaj, naj ostane še nekaj dni v Balapurju, na kar je odgovoril Maharaj: "Poslušajte moje misli.. Čez nekaj dni se vrnem v Balapur.". Po obedu je odšel Gajanan Maharaj v Šegaon, ki ga ni videl nihče na cesti in je v trenutku dosegel Šegaon.

Sklep

9. poglavje Gajana Maharaj Vijay Granth je globoko raziskovanje Maharajovega duhovnega potovanja in njegovega vpliva na njegove privržence.. S čudežnimi dejanji, nauki in božansko prisotnostjo Maharaj še naprej vodi svoje vdane na pot vdanosti, pravičnosti in duhovnega prebujanja.. To poglavje je dokaz trajne zapuščine Gajana Maharaja in njegove vloge svetilnika upanja in modrosti za njegove privržence.

S tem poglavjem lahko bralci pridobijo globlje razumevanje Maharajove božanske narave in transformativne moči njegovih naukov.. Ne glede na to, ali ste dolgoletna privrženka ali nova Maharajovim naukom, 9. poglavje ponuja dragocene vpoglede in navdih za vaše duhovno potovanje.